Uspeh Dončića in druščine, ki to (še) ni

Košarka 5. Sep 20259:00 0 komentarjev
Foto: FIBA

Slovenska košarkarska reprezentanca je na letošnjem evropskem prvenstvu izpolnila osnovni cilj in se iz skupine D v Katovicah prebila v izločilne boje, ki bodo potekali v Rigi. Pogled na zgodovinsko statistiko sicer razkriva, da uvrstitev med najboljših 16 reprezentanc stare celine ni nikakršen presežek v primerjavi s preteklostjo – za to bo treba v Latviji preskočiti še kakšno oviro.

Po četrtkovi zmagi nad Izraelom (106:96) so slovenski košarkarji sinoči vse do poznega večera čakali na tekmeca v osmini finala. Razplet v skupini D na Cipru je bil nepredvidljiv in dramatičen, na koncu pa je Grčija premagala Španijo (90:86) in jo poslala domov, obenem pa to pomeni, da bo tekmec Slovenije v osmini finala v nedeljo (17.30) zahodna soseda Italija.

In medtem ko se vse ’preživele’ reprezentance na EuroBasketu zdaj selijo v Latvijo, kjer bodo potekale tekme izločilnih bojev, smo mi pobrskali v zgodovino slovenskih nastopov na košarkarskih prvenstvih. Slovenija je, odkar je samostojna država, nastopila prav na vseh turnirjih stare celine – letošnji je že 15. po vrsti -, še več, prav na vseh se je uvrstila med najboljših 16, kar je četi Aleksandra Sekulića uspelo tudi tokrat.

Kako visoko je postavljena letvica in kaj bi moralo Luki Dončiću ter druščini uspeti na Baltiku, da bi tokratno reprezentančno poletje označili za uspešno oziroma nadpovprečno? Presodite sami.

Počasen začetek

Slovenija je na EuroBasketu prvič nastopila dve leti po osamosvojitvi (1993), ki ga je gostila Nemčija. Takrat je bil v veljavi sistem štirih skupin s po štirimi reprezentancami, naša izbrana vrsta pa je pod vodstvom selektorja Janeza Drvariča igrala v skupini D v Berlinu. Poraza proti Belgiji in gostiteljici Nemčiji kljub zgodovinski zmagi nad Estonijo (80:63) nista bila dovolj, da bi se ekipa prebila v drugi del tekmovanja.

Slovenijo je na prvem EuroBasketu v njeni zgodovini vodil Janez Drvarič. Foto: Aleš Fevžer

Končna uvrstitev na EuroBasketu 1993: 14. mesto.

Podobna zgodba se je ponovila dve leti pozneje pod taktirko Zmaga Sagadina v Grčiji, kjer je bil sistem tekmovanja nekoliko drugačen. Takrat je na prvenstvu nastopilo zgolj 14 ekip, ki so bile razdeljene v dve skupini po sedem. Slovenci so igrali v skupini B, a jim Atene niso prinesle sreče. Zaključni zmagi proti Turčiji in Finski sta bili ob prejšnjih porazih proti Franciji, Hrvaški, Rusiji in Španiji premalo za uvrstitev med najboljšo četverico v skupini, Slovenija je obstala na petem mestu.

Taktirko je nato prevzel legendarni Zmago Sagadin. Foto: Aleš Fevžer

Končna uvrstitev na EuroBasketu 1995: 12. mesto

Leta 1997 so se organizatorji evropskega šampionata vrnili na stari in preverjeni način tekmovanja, v Španiji smo znova spremljali štiri skupine po štiri države. Slovenija, ki jo je v Gironi vodil Andrej Urlep, je takratni turnir zapustila brez zmage, boljše so bil Francija, Izrael in Litva, kar je pomenilo slovo že po prvem delu tekmovanja.

Sledil mu je Andrej Urlep. Foto: Aleš Fevžer

Končna uvrstitev na EuroBasketu 1997: 14. mesto

Dokončni preboj

Na zadnjem evropskem prvenstvu v prejšnjem tisočletju se je kot gostiteljica predstavila Francija, Slovenci pa so v skupini B v Clermont-Ferrandu vendarle dočakali zgodovinski preboj. Po uvodnem porazu proti Rusiji so izbranci Borisa Zrinskega odgovorili z zmagama proti Španiji in Madžarski, kar je pomenilo tretje mesto v skupini in prvo napredovanje v drugi del tekmovanja. Ta je takrat vključeval še drugi skupinski del, v katerem so košarkarji z južne strani Alp izgubili proti Jugoslaviji, Izraelu in Franciji ter se poslovili še pred izločilnimi boji. Kljub temu so s prvo uvrstitvijo med skupno deseterico spisali zgodovino.

Rašo Nesterovič kot 23-letni mladenič na EP 1999. Foto: Profimedia

Končna uvrstitev na EuroBasketu 1999: 10. mesto

A namesto da bi krivulja ob začetku 21. stoletja šla še bolj navzgor, se je 2001 v Turčiji spet nekoliko spustila. V skupini B v Ankari so Slovenci za uvod visoko izgubili proti Špancem, nato pa ugnali gostitelje Turke. Odločilno tekmo za napredovanje je četa Zrinskega proti Latviji izgubila po podaljšku, kar je pomenilo predčasno slovo od tekmovanja in še do danes najslabšo uvrstitev na evropskih prvenstvih.

Boris Zrinski je bil prvi selektor, ki je Slovenijo vodil na dveh EP. Foto: Aleš Fevžer

Končna uvrstitev na EuroBasketu 2001: 15. mesto

Taktirko pred izzivom na Švedskem je prevzel Slobodan Subotić in na severu Evrope se je Slovenija spet predstavila v lepši luči. V skupini A v Lulei je najprej na kolena spravila Italijane, nato pa še Bosno in Hercegovino. Poraz proti Francozom ni bil usoden, zato pa je bilo drugače že čez nekaj dni, ko se je v play-offu za četrtfinale med drugouvrščenimi ekipami udarila z Izraelom. Niti 21 točk Borisa Gorenca ni bilo dovolj za napredovanje med najboljšo osmerico.

Veselje Izraelcev za četrtfinale. Foto: Profimedia

Končna uvrstitev na EuroBasketu 2003: 10. mesto

Tako blizu, a vendarle tako daleč …

Zgodovinski Beograd, v katerem je Slovenija nastopala v skupini C, ni prinesel zgolj pravega navijaškega romanja v nekdanjo skupno prestolnico, pač pa tudi prvo zmago v skupini. Slovenci so bili v boljši od Bosne in Hercegovine, Grčije in Francije, kar jim je prineslo neposredno uvrstitev v četrtfinale. Tam pa je bil za še višje cilje Aleša Pipana in njegovih igralcev usoden poraz proti Nemčiji (62:76), pri kateri je že blestel poznejši prvak lige NBA Dirk Nowitzki z 22 točkami.

Izbrana vrsta pod vodstvom Pipana v Beogradu 2005. Foto: Profimedia

Končna uvrstitev na EuroBasketu 2005: 6. mesto

Pipan je ostal na čelu izbrane vrste tudi za nov izziv v Španiji, tokrat v Alicanteju. Slovenci so na vzhodu Iberskega polotoka ponovili zgodbo izpred dveh let, prvo mesto v skupini D so osvojili z zmagami proti Italiji, Poljski in Franciji. Tokrat se je tekmovanje znova nadaljevalo z združevanjem ekip v drugem skupinskem delu, kjer je Slovenija porazila še Turčijo in Nemčijo, edini poraz pa doživela proti Litvi. Vse skupaj je zadoščalo za drugo mesto v skupini F, to pa je Sloveniji prineslo četrtfinalni obračun z Grčijo. V njem je imela naša reprezentanca še pred zadnjo četrtino veliko prednost (51:40), še pred zadnjima dvema minutama pa 12 točk! A je tekmecem z juga Balkanskega polotoka uspel velik preobrat, tako da so slavili minimalno zmago (63:62) in preboj med najboljše štiri.

Končna uvrstitev na EuroBasketu 2007: 7. mesto

Nato pa je prišla Poljska z Juretom Zdovcem. Vse bolj zvezdniška zasedba Slovenije, ki je vključevala veliko nosilcev igre iz evrolige, je za začetek igrala v Varšavi. Zmaga proti Veliki Britaniji in Srbiji sta bili kljub porazu proti Španiji dovolj za najboljše izhodišče za nadaljevanje. Tudi v novonastali skupini so Slovenci blesteli, po vrsti so padle še Litva, Poljska in Turčija.

Ko je v sosedskem derbiju proti Hrvaški (67:65) po krasni predstavi Erazma Lorbka padel še četrtfinalni urok, so se zdela vrata do kolajn na široko odprta. Toda … Spodek Arena v Katovicah, kjer je Slovenija tudi tokrat igrala skupinski del tekmovanja, se je v le nekaj dneh od zelo srečnega prizorišča spremenila v kraj razočaranja. Boleč polfinalni poraz proti Srbiji po podaljšku (96:92) je dopuščal možnost brona, ki pa so ga po novi drami v zaključku (57:56) domov odnesli Grki. V zraku pa je ostalo vprašanje, kaj bi bilo, če bi bilo.

Veselje Grkov v boju za bron. Foto: Reuters via Guliverimage

Končna uvrstitev na EuroBasketu 2009: 4. mesto

Prvaki dvakrat končali sanje – tudi domače

Kar ni uspelo pred dvema letoma, bo tokrat. S takšnimi mislimi se je reprezentanca podala na nov izziv, pod jih je leta 2011 vodila na Litvo. To je bilo prvo evropsko prvenstvo v razširjenem formatu, na katerem je nastopilo 24 držav. Slovenija je igrala v skupini D v Klaipedi, kjer je ugnala Bolgarijo, Ukrajino, Gruzijo in Belgijo, le v zaključnem dvoboju je bila boljša Rusija. Toda poraz ni bil usoden, saj se je turnir nadaljeval z drugim skupinskim delom v Vilni, tam pa ni šlo več vse zlahka. Poraza proti Grčiji in Makedoniji sta ogrozila napredovanje v četrtfinale, ki pa so ga izbranci selektorja Božidarja Maljkovića potrdili s slavjem proti Finski.

Toda četrto mesto je pomenilo že takojšnje, četrtfinalno srečanje s Španci, ki so bili takrat na vrhuncu svojih moči. Poznejši evropski prvaki so bili boljši za kar 22 točk in Slovenija je spet ostala pred vrati raja. V boju za mesta 5-8 pa je najprej izgubila proti domačinom, nato pa ugnala Srbijo.

Španci so bili v četrtfinalu premočni. Foto: Profimedia

Končna uvrstitev na EuroBasketu 2011: 7. mesto

Čeprav Maljković ni izpolnil velikih upov, se je obdržal na trenerski klopi tudi za enega vrhuncev. Leta 2013 je namreč evropsko prvenstvo v košarki prvič in edinkrat do zdaj (to se bo spremenilo leta 2029) gostila Slovenija. Ljubljanska Hala Tivoli, jeseniška Podmežakla, koprska Bonifika in celjski Zlatorog so pozdravili najboljše reprezentance Evrope, zaključek pa je jasno potekal v ljubljanskih Stožicah.

Slovenija se je domači publiki najprej predstavila v Celju, kjer je v skupini C, kjer se je vse skupaj začelo s tesno zmago proti Češki. Sledili sta še zmagi nad Španijo in Hrvaško ter boleč poraz proti sosedom Hrvatom (po podaljšku). Niti zaključni šok in poraz proti Poljski ni pokvaril razpoloženja, čeprav so Slovenci kot zadnji (tretji) še potrdili pot v prestolnico.

Hrvati so po podaljšku utišali celjski Zlatorog. Foto: Aleš Fevžer

Ko sta v Stožicah padli Italija in Grčija, so apetiti domače javnosti zrasli. Vse skupaj je nekoliko ohladil prepričljiv poraz proti Finski, kar je pomenilo drugo mesto v skupini F in četrtfinalni spopad s Francozi. Kljub 18 točkam Gorana Dragića je največja dvorana v Sloveniji na koncu začutila razočaranje, galski petelini so bili sploh po zaslugi Tonyja Parkerja (27 točk) boljši tekmec – 62:72. Izšle se niso niti domače sanje, kot se je izkazalo nekaj dni pozneje, spet proti poznejšim evropskim prvakom. Domači junaki pa so Ljubljano vendarle zapustili dvignjenih glav – po zmagah proti Srbiji in Ukrajini so končali na petem mestu.

Poznejši prvaki Francozi so pokvarili domače sanje. Foto: Aleš Fevžer

Končna uvrstitev na EuroBasketu 2013: 5. mesto

Za evropsko prvenstvo 2015 so se pri Mednarodni košarkarski zvezi (Fiba) – vse do takrat naprej namreč vsako od štirih skupin gosti druga država. Slovenija, pri kateri se je na čelu vrnil Jure Zdovc, je prvi del tako odigrala blizu doma – v Zagrebu. In že takoj za začetek se je pomerila s Hrvaško, ki pa je v Areni izkoristila prednost domačega terena. Sledili sta zmagi nad Gruzijo in Nizozemsko, pa poraz proti Grkom ter slavje proti Makedoniji, kar je na koncu zadoščalo za tretje mesto v skupini C.

To je bilo znova tudi prvenstvo, na katerem se je ’v uporabo’ vrnila osmina finala. Slovenci so za začetek naleteli na Latvijo, ki pa je bila na stadionu Pierra-Mauroya v Lillu premočna (73:66). Zgodba se je (pre)hitro končala, kar je pomenilo najslabšo uvrstitev od leta 2001 naprej.

Leta 2015 je Latvija končala slovensko pot v osmini finala. Foto: Profimedia

Končna uvrstitev na EuroBasketu 2015: 12. mesto

Nato pa je prišlo tisto leto. Leto 2017, na katerem se je kot 18-letni mladenič prvič v izbrani vrsti predstavil čudežni deček Luka Dončić. Pod svoje okrilje ga je vzel kapetan Goran Dragić in glavna zvezdnika reprezentance sta že ob prvem snidenju z mediji odločno napovedala, da gre Slovenija po kolajno.

Zgodba se je za naše fante začela v Helsinkih. Po vrsti so padle Poljska, Finska, Grčija, Islandija in za konec zelo prepričljivo še Francija. Zdelo se je, da vrste Igorja Kokoškova ne more ustaviti nihče – in tako je tudi bilo.

Ko je v Helsinkih za zaključek skupinskega dela padla še Francija, je prvič zadišalo po kolajni. Foto: Profimedia

Sledila je selitev v zlati Istanbul, kjer so se slovenski košarkarji za začetek poigrali z Ukrajino, nato pa je sledil četrtfinalni spopad z Latvijo. Za mnoge še vedno lepotica prvenstva, ki je po dramatičnem zaključku in predvsem po zaslugi Dončića in naturaliziranega Anthonyja Randolpha, ki sta izničila tudi učinek Kristapsa Porzingisa in njegovih 34 točk, pripadla Sloveniji (103:97).

Maščevanje Latvijcem je sledilo že dve leti pozneje. Foto: Profimedia

Sledil je nov, zdaj že tradicionalni obračun s Španijo, ki pa proti ekipni igri Slovencev niso imeli odgovora. Niti brata Gasol, ki sta morala po obračunu stisniti roko tekmecu za visoko zmago (92:72). Konec je bila uroka brez odličja, Slovenija je imela najmanj srebrno kolajno. A se s tem v finalu proti Srbiji ni zadovoljila. Čeprav je v čustvenem dvoboju v zaključku igrala brez sicer glavnega junaka Gorana Dragića (35 točk) in poškodovanega Luke Dončića, je tudi na krilih drugih košarkarjev strla Srbe (93:85) in se na 17. septembra 2017 v Sinan Erdem Areni veselila enega največjih uspehov v zgodovini slovenskega športa – naslova evropskih prvakov!

17. 9. 2017 se je v Istanbulu pisala zgodovina. Foto: Profimedia

Končna uvrstitev na EuroBasketu 2017: 1. mesto

Ker so pri Fibi že pred prvenstvom napovedali, da se bo sistem tekmovanj spremenil in bo evropsko prvenstvo po novem namesto na dve leti potekalo na vsaka štiri leta, je bila Slovenija evropski prvak kar naenkrat še enkrat dlje. No, ko je prišla pandemija koronavirusa in EP 2021 zamaknila še za eno leto, pa kar celih pet let.

Pred tremi leti so Slovenci, bogatejši tudi za sijajno olimpijsko izkušnjo iz Tokia, v skupinski del v Kölnu prišli kot eni glavnih favoritov za naslov, kot branilci zlata pa tudi s tarčo na hrbtu. Zmaga nad Litvo, Madžarsko, nepričakovan poraz proti Bosni in Hercegovini ter slavji proti Nemčiji in Franciji sta četi Aleksandra Sekulića prinesli prvo mesto in avtocesto proti novim bojem za kolajne.

Zmaga proti Franciji je začrtala sijajno izhodišče … Foto: Profimedia

Znova združena Dončić in Dragić sta Slovenijo ponesla prek osmine finala in Belgije, nato pa šok. V Berlinu, ki je gostil zaključne boje, bi si v četrtfinalu od vseh mogočih tekmecev težko želeli na papirju lažjega, a Poljska je imela drugačne načrte. Mateusz Ponitka (26 točk) je izkoristil slab dan Slovencev, končal turnirsko pot Slovenije in reprezentančno kariero Gorana Dragića. Spet je ostal grenak priokus in veliko če-jev.

Toda sledil je šok in razočaranje proti Poljski. Foto: Profimedia

Končna uvrstitev na EuroBasketu 2022: 6. mesto

In s tem smo zgodbo pripeljali do sedanjosti, do današnjega dne. Spet poraz proti Poljski, nato po veliko boljši predstavi neuspeh tudi proti Franciji. Odgovor proti Belgiji, Islandiji in Izraelu. V nedeljo v Rigi pa spet na izpadanje proti Italiji. Kako se bo končalo tokrat? Prenos iz Latvije si oglejte na programih Sportkluba (17.30), dogajanje pa bomo v živo spremljali tudi na naši spletni strani.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Bodi prvi, ki bo pustil komentar!